-
1 regularity
noun pravilnost* * *[regjulaeriti]nounpravilnost, rednost, red, točnost, regularnost, zakonitost -
2 innocent
['inəsnt]1) (not guilty (of a crime, misdeed etc): A man should be presumed innocent of a crime until he is proved guilty; They hanged an innocent man.) nedolžen2) ((of an action etc) harmless or without harmful or hidden intentions: innocent games and amusements; an innocent remark.) nedolžen3) (free from, or knowing nothing about, evil etc: an innocent child; You can't be so innocent as to believe what advertisements say!) naiven•- innocence* * *I [ínəsnt]adjective ( innocently adverb)nedolžen, neomadeževan, čist; neškodljiv, preprost, neizumetničen; juridically nedolžen (of), dopusten, legalen, nesumljiv; colloquially bedast, naiveninnocent air — nedolžen obraz, nedolžen videzinnocent goods — nesumljiva roba, nepretihotapljena robacolloquially innocent of — brezII [ínəsnt]nounnedolžnež, nedolžen otročiček; bedak, naivnež, ignorantthe massacre of the innocents — pokol nedolžnih otročičkov v Betlehemu; parliament slang skrajšanje delovnega reda zaradi časovne stiskeInnocents' Day — 28. december, dan nedolžnih otročičkov
См. также в других словарях:
réd — a m, sedmi in deseti pomen mn. redóvi in rédi; osmi in deveti pomen mn. redóvi (ẹ̑) 1. stanje, ko je (vsaka) stvar na mestu, v položaju, kot mora biti, kot je koristno: red na mizi, v sobi je vzoren / dati, spraviti svoje stvari v red urediti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rádi — in radi predl. (ȃ) neprav., z rodilnikom zaradi: radi bolezni ni mogel priti / reda radi se je opravičil zaradi reda ∙ neprav. radi upokojitve je imel nekaj pomislekov glede upokojitve … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tóčka — e ž (ọ̑) 1. manjše mesto na površini česa, določeno s svojo funkcijo, lastnostjo: določiti točko, v kateri bo kaj obešeno, podprto; lističi te rastline izhajajo vsi iz ene točke; izhodiščna točka na merilni lestvici; oporne točke pri plezanju;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prehájati — am nedov. (ȃ) 1. hoditi čez kaj: drug za drugim so prehajali cesto; vojska je cel dan prehajala reko / čez našo deželo so večkrat prehajale vojne vihre / toplota prehaja s toplejšega telesa na hladnejše ♦ lingv. glagolsko dejanje prehaja na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
okó — očésa s, v pomenu parni organ vida mn. očí ž (ọ̑ ẹ̑) 1. čutilo za vid: primerjati človeško oko z očmi žuželk; oko in uho / oči ga bolijo; brisati si, drgniti, meti si oči; z roko si zasloniti oči pred svetlobo; zavezati komu oči; iz oči tečejo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pròst — prôsta o stil. ó prid., prostéjši in prôstejši (ȍ ó) 1. ki je brez obveznosti in lahko sam razpolaga s svojim časom: vse sem naredil, do večera sem prost; otroci so dosti prosti / ob sobotah in nedeljah so delavci prosti / dva prosta delavca je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vítez — a m (ȋ) 1. v srednjem veku pripadnik nižjega plemstva v službi vladarja ali večjega fevdalca: biti imenovan za viteza; vitezi na konjih; vitezi in oprode / pustolovski vitez 2. v nekaterih deželah plemič, za stopnjo nižji od barona: kralj ga je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odložíti — ím dov., odlóžil (ȋ í) 1. narediti, da osebek kaj preneha imeti v roki, na sebi: prenehal je brati in odložil knjigo; odložil je palico in torbo / odložiti prtljago; odložil je vrečo in se vzravnal / žerjav je odložil tovor in se vrnil po novega … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razbíti — bíjem dov., razbìl (í ȋ) 1. z udarcem, udarci narediti iz česa majhne, drobne dele: razbiti kamen, skalo; s kladivom razbiti / razbiti oreh; ekspr. razbiti na drobne koščke čisto, popolnoma / razbiti na veliko drobcev; udaril je in led se je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
véter — tra m, mn. vetróvi stil. vétri (ẹ̑) zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi gibajoči se, premikajoči se zrak: veter piha, potegne, vleče, se zaganja; knjiž., ekspr. veter joka, se smeje; veter napenja jadra; veter mu je odnesel klobuk;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zrúšiti — im, in zrušíti in zrúšiti im dov. (ú ȗ; ȋ ú) 1. s silo narediti, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose: zrušiti hišo, obrambni zid / potres je zrušil velik del mesta porušil; pren. zrušiti temelje družbenega reda 2. nav. ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika